To snov, splošno znano kot vodno steklo, je anorgansko polimerna spojina, nastala z zlitjem natrijevega karbonata in silicijevega dioksida. V geotehničnih aplikacijah obstaja kot koloidna raztopina z viskoznostjo, ki se običajno giblje med 50 in 200 mPa·s (centipojzi), in silicijev modul med 2,0 in 3,5, kar določa njeno geliranje in strukturne lastnosti. Vodno raztopino sestavljata natrijev oksid (Na₂O) in silicijev dioksid (SiO₂) v natančnih razmerjih, pri čemer je vsebnost trdnih snovi običajno med 30 % in 40 % po masi. Ta polimer izkazuje odličnih lastnosti lepljenja, hitre gelirne sposobnosti in trdne vezave s prstmi tal, kar ga naredi nepogrešljivega v sodobni geotehnični gradnji.
To snov, splošno znano kot vodno steklo, je anorgansko polimerna spojina, nastala z zlitjem natrijevega karbonata in silicijevega dioksida. V geotehničnih aplikacijah obstaja kot koloidna raztopina z viskoznostjo, ki se običajno giblje med 50 in 200 mPa·s (centipojzi), in silicijev modul med 2,0 in 3,5, kar določa njeno geliranje in strukturne lastnosti. Vodno raztopino sestavljata natrijev oksid (Na₂O) in silicijev dioksid (SiO₂) v natančnih razmerjih, pri čemer je vsebnost trdnih snovi običajno med 30 % in 40 % po masi. Ta polimer izkazuje odličnih lastnosti lepljenja, hitre gelirne sposobnosti in trdne vezave s prstmi tal, kar ga naredi nepogrešljivega v sodobni geotehnični gradnji.